PROSTOR, KI RASTE Z NAMI

ZGODBA I 01

PROSTOR, KI RASTE Z NAMI

O domu, ki se spreminja z življenjem.

Prostor za naju nikoli ni bil dokončana podoba. Je okvir življenja, ki se s časom spreminja skupaj z ljudmi, ki ga uporabljajo. To stanovanje je eden zgodnjih prostorov, v katerih se je oblikoval odnos do arhitekture, ki še danes zaznamuje studio drevo. Namesto popolne preobrazbe naju je zanimalo, kaj lahko ohraniva, kaj potrebuje novo vlogo in kaj je res treba dodati. Obstoječi parket, vrata in značaj stanovanja so zato ostali del nove celote. Ob njih so postopoma nastajali pohištvo po meri, novi prostorski elementi ter zbirka umetnosti, najdenih in ročno izdelanih predmetov.

Prostor ni nastal naenkrat. Spreminjal se je skupaj z življenjem.

PROSTOR NI KULISA

Dom ne potrebuje popolne podobe. Potrebuje prostor za spremembe, predmete, igro, delo, druženje in vsakdan. Arhitektura mora biti dovolj jasna, da vzpostavi red, in dovolj odprta, da lahko sprejme življenje.

NOVO NE POTREBUJE IZBRISA STAREGA

Prenova za studio drevo ne pomeni nujno začetka od začetka. Kadar ima obstoječa arhitektura kakovost, jo je vredno ohraniti. Novo lahko v prostor vstopi kot nov, jasno prepoznaven sloj. Prav odnos med različnimi obdobji lahko prostoru daje njegovo identiteto.

PREDMETI, KI NEKAJ POMENIJO

Prostor ne oblikuje samo arhitektura. Oblikujejo ga tudi stvari, ki jih skozi življenje zbiramo, izdelujemo, najdemo ali ohranimo. Njihova vrednost ni v tem, da se slogovno ujemajo, temveč v odnosih in spominih, ki jih prinašajo v prostor. Zato predmeta ne razumemo kot dekoracije. Je del osebne plasti prostora.

KO PROSTOR POTREBUJE PREDMET
Meja med arhitekturo, notranjo opremo in predmetom pri najinem delu nikoli ni bila povsem določena. Nekateri kosi nastanejo zato, ker jih potrebuje določen prostor. Material, konstrukcija in način izdelave postanejo del arhitekturnega razmišljanja. Pohištvo zato ni dodatek prostoru. Je eden od načinov njegovega oblikovanja.

VEČ MOŽNOSTI, MANJ ELEMENTOV
Dober prostor ni tisti, ki določa vsak način uporabe. Dvig ležišča je majhni otroški sobi sprostil tla za igro in vsakdanje spremembe. En prostorski poseg je ustvaril več možnosti uporabe. Manj dodajanja. Več možnosti za življenje.

MATERIAL DOBI POMEN SKOZI DOTIK, UPORABO IN ČAS.

DOM NI ZBIRKA POPOLNIH PREDMETOV
Dom nastaja iz odnosov. Med starim in novim. Med izdelanim in najdenim. Med umetnostjo in vsakdanjimi predmeti. Med redom, ki ga vzpostavi arhitektura, in življenjem, ki ga počasi napolni.

Ko danes gledava to stanovanje, v njem prepoznava številna izhodišča, ki so se skozi leta razvijala skupaj s studiem drevo. Spoštovanje obstoječega. Naravni materiali. Pohištvo kot del arhitekture. Predmeti z osebno vrednostjo. Prostor, ki ne išče popolnosti, ampak ravnovesje med redom in življenjem.

Arhitektura se skozi čas spreminja, tako kot se spreminjamo ljudje, ki v njej živimo. Dober prostor te spremembe omogoča.