STANOVANJE MED ODSEVI

Notranja oprema stanovanja, Ljubljana.

Pri opremi manjšega stanovanja ni bilo izhodišče dodajanje posameznih kosov pohištva, temveč vprašanje, kako z omejeno površino ustvariti občutek večjega, povezanega in mirnega prostora.

Pohištvo po meri zato prevzame vlogo arhitekture. Visoki elementi določajo prehode, skrivajo shranjevalne površine in vrata ter povezujejo posamezne dele stanovanja v enoten sistem. Zrcalne površine podaljšujejo poglede in navidezno brišejo meje ozkega komunikacijskega prostora, umirjena zelena pa označuje servisno jedro stanovanja in se iz hodnika nadaljuje v kopalnico.

Svetla lesena tla, bele površine in pohištvo v nežnih nevtralnih tonih ustvarjajo mirno osnovo. Posamezni temni elementi, umetniška dela in rastline prostoru dodajajo merilo in značaj.

Rezultat ni prostor, ki bi skušal svojo majhnost prikriti, temveč interier, v katerem je vsak element uporabljen za to, da omejena površina deluje bolj odprto, povezano in uporabno.

POHIŠTVO KOT PROSTORSKA STRUKTURA

V majhnem stanovanju meja med arhitekturo in pohištvom skoraj izgine. Kuhinja, garderobne površine, omare, vrata in pregradni elementi so zasnovani kot medsebojno povezan sistem, ki prostor organizira brez dodatnih vizualnih prekinitev.

Bela kuhinja se umakne v ozadje in ohranja svetlobo ob oknih, medtem ko zeleni volumen v osrednjem delu stanovanja prevzame izrazitejšo prostorsko vlogo. Barva tako ni uporabljena kot dekorativni poudarek, temveč pomaga prepoznati različne plasti in funkcije prostora.

MEJE, KI IZGINJAJO

Zrcalna stena vzdolž komunikacijskega dela spremeni zaznavo ozkega prostora. Odsevi podaljšujejo poglede, podvajajo svetlobo in ustvarjajo občutek globine, medtem ko so vrata vključena v večje ploskve pohištva in sten.

Namesto vrste ločenih prostorov stanovanje zato beremo kot zaporedje pogledov in prehodov. Nekateri elementi prostor zapirajo, drugi ga navidezno nadaljujejo.

Prav ta odnos med fizično omejitvijo in zaznavno odprtostjo je postal ena ključnih idej projekta.